Invazivne vrste v Evropi

Biotsko raznovrstnost v morskih ekosistemih Evrope poleg klimatskih sprememb, zakisanja morja, pretiranega ribolova, transporta ter onesnaževanja s komunalnimi, industrijskimi in kmetijskimi odpadnimi vodami ogrožajo še tujerodne invazivne vrste.

Po podatkih evropskega direktorija invazivnih vrst DAISIE se na področju EU nahaja skupaj 11.000 tujerodnih invazivnih vrst, katerih število se nenehno povečuje. Med njimi 15 odstotkov vrst neposredno povzroča ekonomsko škodo, 15 odstotkov pa jih resno ogroža biotsko raznovrstnost in naravno ravnovesje v ekosistemih.

V sporočilu Evropske agencije za okolje (EEA), ki obravnava morske ekosisteme so kot primeri morskih invazivnih vrst navedeni:

Strupena napihovalka vrste Lagocephalus sceleratus, ki je bila na jugu Turčije prvič odkrita leta 2003 in se je od tedaj dramatično razširila po vzhodnem Sredozemlju. Riba ima močno vsebnost nevrotoksinov, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev ali celo smrt, če riba ni pravilno pripravljena. Med leti 2005 in 2008 je bilo v Izraelu hospitaliziranih 13 oseb, ki so zaužile strupeno napihovalko, katera si je pot v Sredozemlje utrla preko Sueškega kanala.

Riba vrste Apollonia melanostoma, ki so jo prvič opazili leta 1990, je do danes postala najbolj razširjena ribja vrsta v zalivu Gdansk ter običajna priobalna riba v južnem Baltiku. Riba, ki izvira iz Črnega morja, se je hitro prilagodila razmeram v Baltiku in pričela z dominacijo nad avtohtonimi vrstami. Znanstveniki opozarjajo na nevarnost njenih parazitov, ki lahko razširijo bolezni med domačimi ribjimi vrstami in morskimi pticami.

Rdeči kraljevi rak (Paralithodes camtschaticus), ki so ga iz Beringovega morja zaradi komercialnih razlogov prinesli Sovjeti, je postal stalnica Barentsovega morja in se razširil do obal Norveške. Rdeči kraljevi rak ima ogromen vpliv na lokalne vrste, saj kot uspešen plenilec uničuje školjke na morskem dnu in zaradi tega ogroža avtohtone ribje vrste. Po podatkih EEA lahko odrasel rak v samo 48 urah poje od 400 do 700 gramov školjk. Rak ima sicer visoko tržno ceno, zato se zaradi norveškega ribolova njegova populacija ne veča.