Izsušeno Aralsko jezero

Nedavno je bilo Aralsko jezero, ki leži na meji med azijskima državama Uzbekistan in Kazahstan, četrto največje jezero na svetu. Od nekdanje površine jezera, ki je še leta 1960 obsegala 68.000 km2, je do danes ostalo le še borih 10 odstotkov vodne površine nekdanjega jezera. Generalni sekretar OZN Ban Ki-moon je izsušitev Aralskega jezera označil za eno najbolj šokantnih ekoloških katastrof na svetu. Kako je lahko v tako kratkem času izginilo tako masivno vodno telo?

Gospodarski projekti agromelioracije za pridelovalne površine bombaža, ki so jih načrtovali v času hladne vojne, so rekama Amu Darji in Sir Darji, ki sta napajali jezero, preusmerili tok stran od jezera. Zmanjšan dotok vode je povzročal vsakoletno znižanje gladine jezera za okrog 80 cm in tako se je jezero skrčilo do današnjega obsega, posledica tega pa je slana nerodovitna puščava ter zarjaveli ostanki ladij in razpadajoča infrastruktura nekdanjih ribiških kombinatov.

Zemlja je zastrupljena s kemičnimi snovmi, ki se uporabljajo na namakalnih površinah ob kanalih, zaradi strupene soli, ki jo prinaša veter, pa so pričeli propadati tudi nekdaj uspešni nasadi bombaža. Lokalni prebivalci se soočajo z epidemijo tuberkoloze, ki jo povzroča onesnažen zrak poln slanega prahu in pesticidov. Čedalje pogosteje se pojavljajo tudi glasne zahteve po sanaciji prizadetega okolja, med rešitvami pa se omenja:

• izboljšanje kvalitete namakalnih kanalov in zmanjšanje njihovega obsega;
• vgradnja naprav za razsoljevanje;
• omejevanje namakanja kmetijskih površin;
• uporaba alternativnih vrst bombaža, ki potrebujejo manj vode;
• zmanjšanje uprabe kemičnih sredstev pri pridelavi bombaža;
• izgradnja jezov za ponovno polnjenje Aralskega jezera;
• preusmeritev vode iz ruskih veletokov Volge, Oba in Irtiša, kar bi lahko v 20 do 30 letih obnovilo nekdanjo   vodno maso Aralskega jezera;
• črpanje vode iz Kaspijskega jezera in napeljava vodovoda na področje nekdanjega Aralskega jezera.

Oglejte si presunljive satelitske posnetke Aralskega jezera, ki jih je predstavila ameriška vesoljska agencija NASA in ob katerih bo jasno kakšne so posledice netrajnostnega poseganja človeka v okolje.