Konferenca ZN o biodiverziteti pri koncu

Biotska raznovrstnost nam zagotavlja vse od fosilnih goriv, hrane do zdravil, zato je njeno ohranjanje življenjskega pomena za civilizacijo. Vendar je kljub temu raznovrstnost genov, vrst in ekosistemov še naprej v zaskrbljujočem upadanju, poleg tega pa se pritiski na biotsko raznovrstnost zaradi človekove dejavnosti celo povečujejo kar potrjuje tudi dejstvo, da nobeni od držav podpisnic Konvencije ZN o biotski raznovrstnosti ni uspelo izpolniti ciljev o ohranjanju biotske raznovrstnosti iz leta 2002.  

Biotska konferenca v japonski Nagoyi je kljub impotentni predstavi iz prvih desetih dni, ki je močno spominjala na tisto iz lanske klimatske konference v Kopenhagnu, na koncu le prinesla  nekaj upanja in optimizma, da bomo v naslednjem desetletju (2011-2020) uspešnejši pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Vsa prizadevanja biotske konference v Nagoyi so bila sicer usmerjena v naslednje tri sklope:
-    priprava strateškega načrta za globalno ohranjanje okolja,
-    dogovor o sistemu financiranja in spremljanja,
-    dogovor o sistemu za urejanje in delitev koristi genskih virov.

Gordijski vozel obtoževanja in izsiljevanja med razvitimi in državami v razvoju je pred koncem konference presekala prav država gostiteljica, Japonska, ki je radodarno obljubila 2 milijardi dolarjev v treh letih za upravljanje ekosistemov in trajnostno rabo virov v državah v razvoju kar je desetkrat več od vse pretekle pomoči iz naslova biotske raznovrstnosti. Paradoks pri vsem skupaj je, da ravno država, ki se ko gre za njene ekonomske interese sicer požvižga na pravila mednarodne skupnosti, sedaj rešuje biotsko raznovrstnost v naslednjem desetletju.

Ker zgledi vlečejo je japonski odločitvi kmalu sledila še Velika Britanija, ki je za mednarodne gozdarske projekte, ki obravnavajo problematiko uničenja habitatov in izgubo rastlin in živali namenila 100 milijonov britanskih funtov. Oglasil se je tudi  evropski komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, ki je za zgled postavil Veliko Britanijo ter dejal, da v primeru sprejetja dovolj ambicioznega in uresničljivega akcijskega načrta lahko v prihodnosti pričakujemo tudi dodatno finančno pomoč s strani EU.

Pred koncem konference tako ostajajo velika nasprotja in razlike, posebej glede najpomembnejšega cilja konference - oblikovanja strateškega načrta ohranjanja biotske raznovrstnosti v prihodnjem desetletju. Cilj EU glede zaustavitve zmanjševanja biotske raznovrstnosti do leta 2020 je blokirala Brazilija, ki kot realnejši cilj zagovarja zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti za najmanj 50 odstotkov. Trn v peti razvitim državam sta bili ves čas tudi Kitajska in Indija, ki sta blokirali prizadevanja za razširitev zaščitenih morskih območij po svetu na do 15 % površine oceanov.

Končni sporazum bo v resnici odvisen predvsem od doseženega dogovora pri tretjem sklopu, t.j. določitvi pravil za dostop do genskih virov in delitve koristi z lokalnim prebivalstvom. Ta sklop ostaja namreč najbolj pereča tema prihodnosti, predvsem zaradi konflikta med stališči okoljskih ministrstev držav podpisnic konvencije in poslovnih interesov velikih farmacevtskih družb.