Načrt upravljanja s porečjem reke Donave

Načrt upravljanja s porečjem reke Donave, ki je bil sprejet 16. februarja 2010, določa konkretne ukrepe, katere je potrebno izpeljati do leta 2015, da bi izboljšali kvaliteto vode v Donavi in njenih pritokih. Ukrepi vključujejo zmanjšanje onesnaževanja iz naselij in kmetijstva, preprečevanje negativnih učinkov človekovih posegov v reko, uvedbo pralnih sredstev, ki ne vsebujejo fosfatov, ter ponovno renaturacijo mokrišč. Načrt vsebuje ključne ukrepe za uresničevanje Okvirne vodne direktive Evropske unije.

Ob sprejemu načrta upravljanja s porečjem Donave je minister za okolje in prostor RS, dr. Roko Žarnić poudaril, da gre za celovit premik v izboljšanju čezmejnega sodelovanja, za odgovorno upravljanje z vodnimi viri na regionalni ravni. Donavske države s sprejetjem tega načrta presegajo nacionalne vizije in vstopajo v uresničevanje  vodne direktive, ki uvaja regionalno vizijo in cilje ter s konkretnim programom ukrepov za zmanjševanje pritiskov in vplivov na vsa vodna telesa v porečju Donave, vključno z obalnimi vodami Črnega morja. Zelo pomemben prispevek k povečanju kakovosti življenja v najbolj mednarodnem porečju na svetu je zmanjševanje poplavne ogroženosti. To zdaj omogoča izvajanje 17 subregionalnih akcijskih programov, pripravljenih v okviru ICPDR.
 
Minister Žarnić je dodal, da je temelj za večjo učinkovitost pri načrtovanju prilagoditvenih ukrepov za zmanjševanje negativnih vplivov podnebnih sprememb na vodni režim Podonavja prav v okrepljenem čezmejnem sodelovanju. Zato je proaktivno izvajanje načrta s konkretnimi celovitimi čezmejnimi ureditvami (povečanje poplavne varnosti, zmanjševanje škod ob sušah, zagotavljanje večjega deleža obnovljivih virov, trajnostna plovba in turizem) tudi naša izjemna razvojna priložnost. Pripravo Donavske strategije v letu 2010 vidi Slovenija kot izjemno priložnost in izziv za uresničitev sinergij med okoljem in razvojem s sodobnimi čezmejnimi projekti, ki bodo prispevali k večji blaginji v skupnem povodju.
 
Predsednik Mednarodne Komisije za varstvo reke Donave (ICPDR) Mitja Bricelj pa je opozoril, da si vodo reke Donave delimo vsi, zato je tudi odgovornost do reke skupna.

Med predsedovanjem ICPDR v letu 2010 bo Slovenija posebno pozornost namenila usklajevanju morebitnih odprtih vsebin med državami, s poudarkom na iskanju ustreznih rešitev za prilagoditev podnebnim spremembam v posameznih ekoregijah (Alpe, Kras, Panonija). Zavzela se bo za krepitev razvojne vizije za trajnostno rabo vodnih virov na regionalni – državni in lokalni ravni (graditev partnerstva med lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in NVO), za večjo kakovost življenja ob vodi ter za učinkovito povezovanje obstoječih mednarodnih institucij in programov za trajnostno upravljanje z vodnimi viri. Izpostavila bo uveljavljanje celovitih ukrepov za rabo vodnih virov, za zmanjševanje ogroženosti pred poplavami, za manjše škode ob sušah in za povečanje deleža obnovljivih virov. Temelj za dosego teh ciljev bodo predstavljali načrti upravljanja s porečji, ki temeljijo na čezmejni usklajenosti.