Naftni madež dosegel obalo Louisiane

V Louisiani so razglasili izredne razmere, saj je ponekod obalo že dosegel ogromen naftni madež, ki je nastal po eksploziji naftne ploščadi v Mehiškem zalivu. Naftni madež je petkrat večji kot je bilo prvotno ocenjeno, saj je dolg več kot 160 km in širok prek 64 km ter dobro viden tudi iz vesolja.

Mehiškemu zalivu, obali Louisiane ter sosednjega Misisipija se tako obeta hujša ekološka katastrofa, kot jo je povzročilo zloglasno razlitje nafte tankerja Exxon Valdez v letu 1989.

Guverner Louisiane Bobby Jindal je z odlokom opozoril tudi na veliko ogroženost več kot desetih naravnih rezervatov, v katere so investirali milijardo ameriških dolarjev, sestavljajo pa jih različni habitatni tipi ob morski obali ter mokrišča, kjer prebivajo številne vrste vodnih ptic in druge ogrožene živalske vrste.

Za razlitje je odgovorna korporacija BP, ki je imela sedaj že potopljeno naftno ploščad v najemu ter na začetku tudi lagala o obsegu ekološke katastrofe in zavajala javnost, da se iz poškodovane vrtine razlije 1.000 sodčkov nafte dnevno, medtem ko je bilo kasneje ugotovljeno, da se dejansko izlije 5.000 sodčkov oz. več kot 750.000 litov nafte dnevno.

Guverner Bobby Jindal je pozval ameriškega predsednika  Baracka Obamo, da pošlje na pomoč 6.000 pripadnikov Nacionalne garde, ki bi pomagali pri čiščenju naftnega madeža. Predsednik Obama se je takoj odzval pozivu in k sodelovanju pozval tudi različne javne službe ter organizacije, govorec Bele hiše Nick Shapiro pa je opozoril, da bo stroške čiščenja nosilo podjetje BP.