Oceanska plastična juha

Znanstveniki vse pogosteje opozarjajo na nevarnost plastičnih odpadkov v morjih, saj ti v vodo odlagajo strupene snovi, ki vplivajo na rast in razvoj morskega življenja. Plastični odpadki se v procesu razkrajanja drobijo na fragmente, ki po ocenah programa Združenih narodov za okolje UNEP letno povzročijo smrt več kot milijona ptic ter prek 100.000 morskih sesalcev. Živali plastične smeti zamenjajo za hrano in se z njimi zadušijo.

Številne znanstvene ekspedicije so z raziskavami na Pacifiku potrdile obstoj morskega toka "plastične juhe", ki trenutno pokriva področje velikosti ZDA, v njem pa po ocenah znanstvenikov kroži več kot 100 milijonov ton plastičnih smeti. Eno petino plastičnih smeti povzroči ladijski promet in naftne ploščadi, ostalo pa pride v morje iz kopnega.

Podobne koncentracije plastike so ugotovili tudi v Atlantskem oceanu ter v Sredozemskem morju, ki je zaradi svoje zaprtosti še posebej ogroženo. Po podatkih študije organizacije Sea Education Association (SEA), v kateri so ob pomoči ladij s posebnimi mrežami zajemali vzorce morske vode na kar 6.100 lokacijah v Atlantiku in Karibskem morju, se je več kot 80 odstotkov plastičnih odpadkov nahajalo med 22 in 38 stopinjami severne geografske širine. 

Največja gostota atlantskih "plastičnih konfetov", ki niso večji od centimetra, je znašala okrog 200.000 delcev na kvadratni kilometer. Kara Lavender Law iz SEA tako ugotavlja: "Gostota je primerljiva z velikim pacifiškim smetiščem". Organizacija SEA pa v letu 2010 načrtuje novo odpravo, ki bo  raziskovala prisotnost plastike v Atlantskem oceanu.