Ogroženo Bajkalsko jezero

Bajkalsko jezero, imenovano tudi "biser Sibirije", je s 1743m globine najglobje sladkovodno jezero na svetu. Količina sladke vode v jezeru je enaka 1/5 količine vse sladke vode na svetu. Zaradi svoje starosti in osamljene lokacije se Bajkalsko jezero ponaša s številnimi sladkovodnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, od katerih je 82 odstotkov endemitov. Svetovno znan je bajkalski tjulen ali nerpa, ki je tudi edini živeči sesalec na področju jezera.

Zaradi tovarne celuloze in papirnice ob Bajkalskem jezeru, ki je odprta že od leta 1966, so na nedavnem 34. zasedanju Odbora za svetovno dediščino razpravljali o učinkih odpadnih voda na edinstven ekosistem Bajkalskega jezera. Industrijski obrat za beljenje celuloze s klorom namreč odvaja tisoče ton dioksinov in drugih škodljivih stranskih proizvodov v Bajkalsko jezero.

Pri tem je treba opozoriti, da je dioksin najnevarnejši toksin, ki se nalaga v organizmih in ga človeško telo ne more izločiti. Dioksin dokazano prizadene hormone in oslabi imunski sistem, znanstveniki pa opozarjajo na zaskrbljujoče visoke stopnje dioksinov tako v materinem mleku bajkalskih tjulnjev kot pri lokalnem prebivalstvu, ki se prehranjuje z ribami iz jezera.

Ekologi ocenjujejo, da je zaradi papirne industrije prizadeta več kot polovica jezerskega ekosistema, predstavnik organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) pa je povedal, da Bajkalskemu jezeru zaradi tega grozi tudi izbris iz seznama svetovne dediščine UNESCA, na katerem je od leta 1996.