Onesnaženost vode na Kitajskem

Nedavno poročilo Reutersa razkriva alarmantno sliko onesnaženosti vodnih virov na Kitajskem. Podatki postavljajo pod vprašaj uradne podatke kitajske vlade, po katerih naj bi Kitajska v letu 2007 prvič uspela zmanjšati onesnaženost površinskih vod.
Rezultati kvalitete površinske vode se oblikujejo na podlagi rezultatov testov oz. kemijskih analiz:

• pH,
• biokemijske potrebe po kisiku (BPK),
• kemične potrebe po kisiku (KPK).

Test biokemijske potrebe po kisiku (BPK) je merilo za onesnaževanje površinskih vod z razgradljivimi organskimi snovmi, saj predstavlja množino kisika, ki je potrebna za oksidacijo razgradljivih organskih snovi s pomočjo mikroorganizmov. Organske snovi služijo bakterijam kot hrana pri oksidaciji organskih snovi v ogljikov dioksid in vodo, pri čemer nastane tudi energija. Dopolnilo testa BPK je test kemične potrebe po kisiku (KPK), ki je merilo za organsko onesnaženje v površinskih in odpadnih vodah. S testom KPK se določa vse organske snovi – biološko razgradljive in nerazgradljive.

Kitajski namestnik ministra za varovanje okolja Zhang Lijun je nedavno predstavil podatke nove raziskave, ki kažejo, da je stopnja onesnaženosti vode več kot dvakrat večja od preteklih uradnih ocen za leto 2007, v katerih niso bili vključeni parametri testa kemične potrebe po kisiku (KPK).

Med glavnimi povzročitelji onesnaženosti vodnih virov na Kitajskem je agrikulturna industrija s pesticidi, ki so usodni za zdravje prebivalstva, saj ljudje vodo za pitje pogosto zajemajo iz kontaminiranih površinskih vodnih virov.