Sredozemska slepa ulica za modroplavuto tuno

Modroplavuta tuna se je znašla na enosmerni poti do izumrtja kar se bo pri sedanji ravni ribolova zgodilo že leta 2012. Da se nad modroplavuto tuno zbirajo črni oblaki je napovedala že letošnja konferenca podpisnic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki je potekala 18. marca 2010 v Katarju. Na njej je Monako predstavil predlog o prepovedi mednarodne trgovine z modroplavuto tuno in njen vpis na seznam visoko ogroženih živalskih vrst.

Predlog je bil zavrnjen, za neodgovorno odločitev pa si je najbolj prizadevala Japonska, ki za tradicionalni suši porabi kar 75 odstotkov svetovnega ulova atlantskega in pacifiškega modroplavutega tuna. Japonci so se odločno sklicevali na vitalen pomen ribištva kot gospodarske panoge, ki bi jo tovrstna prepoved močno ogrozila. Japonska sicer uvozi tudi večji del ulova atlantskega modroplavutega tuna, ki ga lovijo predvsem ribiške ladje sredozemskih držav EU, zato je Francija predlagala da EU omeji izvoz modroplavutega tuna na Japonsko in na ta način poskrbi za primeren nadzor nad zalogami velikih ribjih vrst v Sredozemskem morju. Nad zavrnitvijo predloga s strani CITES je bil razočaran tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki je opozoril, da neukrepanje pomeni konec te vrste.

V svetovnih morjih je po podatkih znanstvenikov izginilo med 80 do 90 odstotkov populacije modroplavutega tuna, posebej kritično pa je Sredozemsko morje, kjer je nujno takojšnje prenehanje ribolova in uvedba obsežnega omrežja zavarovanih območij, s katerim bi preprečili dokončno izumrtje modroplavutega tuna. Trenutno je zaščiten le odstotek Sredozemskega morja, zato je realno pričakovati, da bo pretiran ribolov in brezobzirno izkoriščanje naravnih bogastev dolgoročno ogrozilo produktivnost ekosistemov in njihovo naravno sposobnost obnavljanja.

Ker se z redkostjo modroplavutega tuna viša tudi njegova cena pa kratkoročni komercialni interesi žal še vedno prevladujejo pred dolgoročnimi interesi preživetja velikih ribjih vrst, čeprav je jasno, da bo njihovem izumrtju sledil tudi globalni kolaps ribiške industrije. Organizacija Greenpeace je 15. maja v Sredozemlje že poslala svojo intervencijsko ladjo Rainbow Warrior, ki bo dokumentirala in se soočila z eno izmed najbolj destruktivnih in neodgovornih ribiških operacij na svetu.