Svet postaja puščava

Dezertifikacija je izraz za proces degradacije tal, ki je posledica različnih dejavnikov – od podnebnih sprememb do neposrednih človekovih dejavnosti – intenzivnega poljedelstva, prekomerne paše, neustreznih namakalnih praks in krčenja gozdov.

Globalno segrevanje povzroča segrevanje zemlje, povišanje temperature tal in posledično povečano izhlapevanje, zaradi katerega se izsušujejo vodnjaki, znižujejo vodostaji rek in izginjajo podtalni vodni bazeni. 
Po poročilu International Journal of Life Cycle Assessment že več kot tretjino oz. natančneje 38 odstotkov svetovne površine ogroža dezertifikacija.

Med najbolj ogroženimi področji so subtropska puščavska področja severne Afrike, Bližnjega vzhoda ter Avstralije, ki imajo največji faktor ogroženosti, in sicer 7.6 na lestvici do 10. Mediteranska regija je naslednja po stopnji tveganja za dezertifikacijo, zgovoren pa je podatek, da se samo na Kitajskem vsako leto več kot 2000 km2 spremeni v puščavo.

Edini pravno zavezujoči dokument za odpravo dezertifikacije in omilitev posledic suše je Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, katere pogodbenice so skoraj vse države sveta, saj je konvencijo podpisalo 191 držav.