Želve ogroža pretiran ribolov

Nedavna študija o stanju želvje populacije v svetovnih morjih, ki je bila objavljena v reviji Conservation Letters izpostavlja veliko smrtnost želv, ki končajo v ribiških mrežah kot žrtve postranskega ulova. Posebej nevarne so orjaške ribiške mreže, ki so pritrjene s posebnimi kljukami in jih ribiške ladje vlečejo po morju tudi v 40 km dolgih linijah. V zadnjih 20 letih je bilo v ribiške mreže in na trnke ujetih na milijone morskih želv, ki nato zaradi zadušitve poginejo. Avtorji študije zato predlagajo sezonske prepovedi ribolova na migracijskih poteh želv ter zakonodajo, ki bi uvedla želvam prijazno ribiško opremo.

Želve spadajo v drugo največjo skupina plazilcev, ki se je pojavila pred 200 milijoni let in se do danes ni veliko spremenila. Po podatkih omenjene študije največ želv pogine zaradi intenzivnega ribolova v Sredozemskem morju, vzhodnem Pacifiku ter južnem in severozahodnem delu Atlantika pred obalo ZDA. To se odraža tudi na seznamu ogroženih živalskih vrst, na katerem se nahaja šest od sedmih vrst želv, ki se najpogosteje zapletejo v mreže: Tabaskovka (Dermatemys mawii), Orjaška usnjača (Dermochelys coriacea), Prava kareta (Eretmochelys imbricata), Ploska želva (Geochelone platynota), Atlantska morska želva (Lepidochelys kempii), Zelenkasta želva (Lepidochelys olivacea), Glavata kareta (Caretta caretta).

Nam najbolj zanimiva je Glavata kareta (Caretta caretta), ki med aprilom in novembrom razmeroma pogosto zaide v toplo in plitvo slovensko morje, saj je to primerno prehranjevalno območje za mladiče morske želve. Ti se namreč v prvem obdobju hranijo s prosto plavajočimi organizmi, zatem pa izključno z organizmi, ki živijo na morskem dnu. Slovensko morje je zato zelo pomemben morski habitat za njihovo nadaljnje preživetje.

Po podatkih Zavoda RS za varstvo narave je Caretta caretta v Sloveniji zaščitena z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, v habitatni direktivi EU pa je opredeljena kot prioritetna vrsta. Uvrščena je na seznam ogroženih vrst v okviru Barcelonske konvencije oz. Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju. Države podpisnice Barcelonske konvencije so zaradi ogroženosti že leta 1989 sprejele akcijski načrt za varovanje sredozemskih morskih želv in s tem tudi glavate karete (Action Plan for the Conservation of Mediterranean Marine Turtles).