Darjan Petrič, kandidat za župana Kranja

EG: V svoji šampionski plavalni karieri ste prepotovali praktično ves svet in tako nehote povzročili precejšen okoljski odtis, saj vemo, da so letalski prevozi velik povzročitelj emisij CO2. Nasploh promet prispeva za približno petino vseh emisij ogljikovega dioksida v Evropi in je najhitreje rastoči vir toplogrednih plinov. Kaj bomo v Kranju storili za promocijo alternativnih načinov prevoza in trajnostno mobilnost, ki vključuje brezplačen javni prevoz, možnost izposoje občinskih koles, urejene kolesarnice, kolesarske steze in pešpoti?
 
Kot ekološko zelo ozaveščen sem pogosto razmišljal o okoljskem odtisu, ki ga povzročam s svojimi službenimi in zasebnimi potmi. Vesel pa sem, da sem se ravno na teh poteh lahko seznanil s celo vrsto ekološko prijaznih, obenem pa tudi funkcionalno sprejemljivih rešitev. V zvezi s tem načrtujemo celo paleto ukrepov, ki bodo povečali uporabo javnih prevoznih sredstev ter zmanjševanje mestnega prometa nasploh. Med prve sodijo finančne podpore, s katerimi bomo spodbudili tako izvajalce kot tudi uporabnike. Glede zmanjševanja mestnega prometa pa veliko stavimo na čimprejšnjo izgradnjo severne mestne obvoznice ter obsežno razširitev mreže kolesarskih stez, parkirišč za kolesa in pešpoti.
 
EG: Ljubljana se že postavlja kot pametno mesto, ki osvešča meščane o zelenih tehnologijah. Za resničen premik od besed k dejanjem pa je treba zagotoviti kombinacijo obnovljivih virov, spodbujati energetsko učinkovitost in finančno podpreti napore, da bi gospodinjstva zmanjšala izpust ogljikovega dioksida. Kakšna je vaša zelena vizija razvoja Kranja?
 
Najprej bi opozoril, da se poleg obnovljivih virov zavzemam tudi za stalne vire energije, sončne in geotermalne, kjer za to obstajajo možnosti in stroškovna učinkovitost. Večina omenjenih zadev je že dalj časa v raznih načrtih MOK, vendar je obseg realizacije daleč pod pričakovanji in zmožnostmi.

Kot župan bi nemudoma pristopil k povečanju aktivnosti same Mestne občine Kranj, predvsem pa organizacij, ki so na področju mesta soodgovorne za operativno uvajanje učinkovite rabe energije in energetske sanacije objektov. Na prvem mestu je tu mišljena Lokalna energetska agencija, poleg tega pa tudi drugi izvajalci javnih gospodarskih služb s področja energetike (Elektro Gorenjska, Domplan, ipd.). Žal tudi ugotavljam, da se še vedno pri projektih ne upošteva dovolj energetske učinkovitosti.
 
EG: Najbolj očitna manifestacija razmaha potrošništva so postali nakupovalni centri, ki so obenem tudi središče mestnega dogajanja. Kakšni so vaši predlogi za oživitev starega dela Kranja?
 
Mislim, da je potrebno pristop do revitalizacije mestnega jedra temeljito prevetriti, saj s sedanjim stanjem in pristopom ni nihče zadovoljen. Nov pristop bi moral temeljiti na usposobitvi mestnega jedra na način, da bi lahko v delih, kjer bodo predvidene poslovne dejavnosti, le-te konkurirale ponudnikom na obrobju, deli mestnega jedra, ki bi bili namenjeni zgolj bivanju, pa bi nudili za okolico primerljiv standard bivanja. V razpravi na FB o tej temi pa sem pred dnevi zapisal:

»Ja, po predlogu zakona o davku na nepremičnine naj bi občine imele možnost definiranja davčnih stopenj in tu JE način sankcioniranja praznih lokalov, pa tudi celih objektov (npr. hotel Jelen). A samo sankcioniranje ni pravi način, potrebno je stimulirati trgovce, gostince, da v lokalih (največkrat res najetih) opravljajo svojo dejavnost. In na kakšen način? Npr. s subvencijo dela najemnine, a tudi to še vedno ni dovolj, če ljudje v teh lokalih ne bodo kupovali, pili kave, se frizirali, jedli pice,... Smrtni udarec smo v Kranju zadali tem dejavnostim v mestnem jedru s prihodom velikih trgovskih centrov, s katerimi pa bi se morali dogovoriti, da npr. del svojega prodajnega programa prodajajo izključno v starem mestnem jedru, ali da so posamezni deli prodajnega programa v trgovinah v mestnem jedru cenejši kot v velikih centrih. Veliki trgovci so partnerji Kranja, ne nasprotniki, ne moremo jih prisiliti v to, ampak svojo družbeno odgovornost bi morali izkazovati tudi na tak način. In če bodo ljudje kupovali v mestnem jedru (in imeli tudi kje parkirati!), se bodo ustavili tudi na kavi, pomalicali, ... Če pa ne, pa novih centrov ne bodo mogli odpirati s takšno lahkotnostjo kot do sedaj ali pa bodo plačevali višjo stopnjo davka za svoje nepremičnine.«
 
EG: Vsak četrtek je v Kranju ekološka tržnica. Kdaj kupujete tam? Ste zadovoljni s ponudbo?
 
Tržnica je v neposredni bližini moje pisarne in poznam ponudbo. Zdi se mi, da je po eni strani ozaveščenost in s tem povpraševanje še vedno premajhna, posledično pa seveda tudi ponudba. Ker mama na vikendu v idrijskih hribih tudi sama ekološko prideluje, smo se do sedaj oskrbovali predvsem s temi izdelki.
 
EG: Tudi v Kranju se vsako leto izvede čistilna akcija Očistimo Kranj - Kranj ni več usran. Kaj moramo spremeniti, da v prihodnosti takšne sicer izjemno pozitivne akcije sploh ne bodo več potrebne, saj bodo ljudje razumeli pomen preventive in trajnostnega načina sobivanja z okoljem.
 
Vsekakor je potrebno nadaljevati z vsestranskim ozaveščanjem občanov, saj se moramo vsi zavedati, da je naš prostor samo eden in skupen, zato moramo z njim ravnati kot s skupnim domom. Poleg podpore promocije in čistilnih akcij se bom zavzemal za sprejem ukrepov, s katerimi bo občina morebitne, upajmo čim redkejše, kršilce tudi drugače sankcionirala in s tem dodatno preprečila smetenje na področju naše mestne občine. S tem v zvezi moram poudariti, da sem bil vesel pobude neke deklice, ki je skupaj z mamico v moji županski pisarni zapisala, da je treba uvesti kazni za tiste, ki mečejo smeti, kar kaže, da so otroci že veliko bolj ozaveščeni kot večina odraslih.