dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije

EG: V nekem intervjuju ste dejali, da je pred 20 leti na poplavno ogroženih območjih v Sloveniji živelo 20 odstotkov prebivalcev, danes pa že tretjina. Se je tveganje za poplavno nevarnost povečalo bolj zaradi klimatskih sprememb ali neprimernega prostorskega planiranja?

Zaradi hitrega razvoja, ki je zasedel velike površine - gradnja cestnega omrežja z logistiko (postajališča, napajališča, parkirišča), poslovno trgovinskih centrov skoraj že v vsaki občini in gradnja naselij. Lahko bi torej rekli predvsem zaradi neprimernega prostorskega razvoja, ki je posledica želje po hitrih gradnjah in velikih investicijah.

EG: Katera področja v Sloveniji so poplavno najbolj ogrožena? Se lahko poplave v Ljubljani iz leta 1926, ko je voda zalila Rožno dolino, se prelila čez železnico in Tržaško cesto ter poplavila Trnovo in Vič, ponovijo?

Seveda, poplave se lahko ponovijo že v tem mesecu. Nevarnost poplav je ob vseh rekah (imamo 28.000 km dolgo mrežo potokov in rek). Večje poplave se lahko zgodijo ob večjih rekah (skupne dolžine 2.500 km). Od poplav smo ogroženi, če se gibljemo v območju nevarnosti poplavljanja. Večja območja nevarnosti so v vseh slovenskih kotlinah in dolinah, predvsem pa na Ljubljanskem barju z Gradaščico, območje Savskih prodov severno od Ljubljane, dolina in polja ob Kamniški Bistrici, Zgornje Savinjska dolina in Celjska kotlina, Dravinjska dolina, Krško Brežiško polje, Pomurje in kraške doline.    

EG: Letna ekosistemska vrednost 1 ha poplavnih območij je za 20-krat večja od gozdnih zemljišč v smislu kroženja hranil, uravnavanja klime, surovin, erozije prsti. Kot ugotavljate pa smo večino močvirij, lok in vlažnih zemljišč že bolj ali manj izsušili, reke in potoke pa regulirali. Kako bo to vplivalo na celotni ekosistem in na biotsko pestrost živalskih in rastlinskih vrst?

Biotska pestrost je že sedaj manjša v primerjavi izpred 100 let. V naših rekah živi kar 91 vrst rib, od tega jih je kar polovica zelo ogroženih. Nekatere vrste so na robu izumrtja. Vendar pa regulirane reke, uravnane, utrjene s trdimi materiali ter skrčen in z glavnimi rekami nepovezan poplavni svet pomeni predvsem veliko zmanjšanje samočistilnih sposobnosti (naravno presnavljanje in razpadanje hranil, to je dušikovih in fosforjevih snovi, organskega onesnaženja in nevarnih snovi) in manjše sposobnosti zadrževanja vode v pokrajini. To pomeni daljše hidrološke suše, suhe potoke in majhne pretoke v večjih rekah. Paradoksalno, regulacije rek in potokov ter izsuševanja poplavnih površin pa imajo za posledico hitre odtoke večjih količin padle vode in s tem tudi večje poplave (višje pretoke ob isti količini  padavin).

EG: Na Inštitutu za vode Republike Slovenije ste vodja projekta Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji oz. na kratko Biomura, ki se v svojem četrtem letu izvajanja počasi približuje zaključku. Kakšne aktivnosti ste izvedli v okviru projekta ter do kakšnih ugotovitev ste prišli?

Gradimo dve drči, s katerimi bomo dvignili nivo vode v reku Muri ob času nizkih pretokov za 20 cm. S tem bo zagotovljen trajnejši vtok Murske vode v rokave. Sedaj so siromašni s pretoki, po ukrepu pa bodo bolj vodnati. Seveda smo fizično povezali reko Muro z rokavi, odstranili smo obrežna zavarovanja in  izkopali del struge do obstoječih rokavov. Okoli obstoječih mrtvic smo odstranili del vegetacije, nekatere predele poglobili. Takoj v prvem letu po posegih se je povečala številčnost dvoživk, razrasle so se vodne rastline. Povečano številčnost oziroma izboljšanje kondicije rib bomo šele preverjali, nič se ne zgodi čez noč.   

EG: Načrt upravljanja voda, ki je sestavni del izvajanja Vodne direktive v Sloveniji, predvideva dobro stanje voda do leta 2015, toda kakor slišimo, bo to v zastavljenem terminskem roku težko doseči. Kaj so po vašem mnenju glavne prepreke?

Do leta 2015 je le še pet let in preden začnemo z izvajanjem dodatnih ukrepov jih bo minilo še nekaj. Osnovni ukrepi se izvajajo in ti so predvideni da se zaključijo do leta 2015 oziroma 2017. Mislim, da se bo marsikje situacija izboljšala samo zaradi tega. Drugače pa so največje prepreke kratek časovni rok, pomanjkanje človeških virov in finančnih sredstev. Časovni rok so določili leta 2000, ko je bila gospodarska situacija dobra in se je zdelo, da bomo probleme rešili le z gradnjo čistilnih naprav. Žal se je pokazalo, da je enako pomemben tudi vodni prostor in čas, ki sta potrebna, da se odvijejo določeni ekološki procesi.