Intervju dr. Uroš Merc, Bisol

EG: Danes nagrade, poslovna ekspanzija, občudovanje, kako je bilo včeraj? Kaj vas je napeljalo na idejo o industrijski proizvodnji fotonapetostnih modulov najvišje kakovosti?

Po zaključenem doktoratu se mi je ponudila podjetniška priložnost in odločitev sem hitro sprejel. Podjetništvo me je vedno zanimalo, saj ponuja možnosti, ki jih je sicer težko dobiti in daje dobro osnovo za pridobivanje novih znanj, ki se jim nikoli ne smemo izogibati. Seveda začetek ni bil enostaven, vendar smo naše partnerje prepričali s svojim znanjem in si na ta način pridobili visoko kredibilnost. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2006 z minimalnim potrebnim kapitalom, prvi posel za tri četrt milijona evrov smo sklenili s španskim podjetjem, kar je pomenilo odskočno desko in olajšalo nadaljnji preboj na svetovni trg. Še vedno se vsak dan srečujemo z novimi izzivi in zahtevnimi nalogami, ki pa jih s pridobljenimi izkušnjami rešujemo veliko lažje kot na začetku naše poti.

EG: Module za sončne elektrarne ste začeli izdelovati z vizijo o prodaji na svetovnem trgu. Je bilo to ključno za bliskovit uspeh?

Prav gotovo. Če želiš biti konkurenčen na svetovnem trgu, je slovenski trg premajhen. BISOL si je pozicijo utrdil na zahtevnih zahodnoevropskih trgih, kjer blagovna znamka BISOL predstavlja simbol vrhunske kakovosti. Z najsodobnejšim, visoko tehnološkim proizvodnim procesom se je BISOL v svetu uveljavil kot vrhunski ponudnik najsodobnejših tehnoloških rešitev, ki presegajo pričakovanja najbolj zahtevnih strank.
V Sloveniji se fotovoltaični trg razvija v zadnjih dveh letih, še posebej dobro rast prodaje na domačem trgu pa beležimo v tem letu. Prej smo 90 % naših izdelkov izvozili.

EG: Na strehi podjetja imate svojo sončno elektrarno, katere solastniki so tudi nekateri vaši sodelavci. Koliko elektrike se mesečno proizvede in za kaj vse jo porabite? Koliko s tem prihranite?

Sončna elektrarna, ki je na strehi proizvodnih prostorov v Latkovi vasi je res v lasti delavcev. Letno elektrarna proizvede 55 megavatnih ur električne energije, ki pa se prodaja v omrežje po zagotovljeni odkupni ceni. Prav z zagotovljenimi odkupnimi cenami za električno energijo, proizvedeno iz OVE država spodbuja rabo OVE. Vendar se ta zelena elektrika iz omrežja vedno vrne do najbližjega porabnika, tako da uporabimo to električno energijo, preostanek pa potuje po omrežju do naslednjega porabnika.

EG: Ameriška umetnika Martina Decker in Peter Yeadon sta zasnovala konceptni predlog za čudovito umetniško instalacijo Light Sanctuary v Združenih arabskih emiratih. Tudi sami ste večkrat poudarili, da vam je poleg funkcionalnosti fotonapetostnih modulov pomemben tudi estetski videz. Lahko izpostavite kakšen vaš projekt, na katerega ste še posebej ponosni?

Proizvajalcev fotonapetostnih modulov je izredno veliko, ključ, po katerem se razlikujejo, je kakovost. Prav kmalu pa bo slovenskim investitorjem poleg kakovosti pomemben še estetski videz izdelka. V Belgiji, kjer so naši moduli med najbolj priljubljenimi, že zdaj veliko pozornosti namenjajo videzu modulov. Zato so tam izredno priljubljeni naši izdelki s črno hrbtno folijo in črnim okvirjem.

BISOL v svoji proizvodnji uporablja vedno tanjše sončne celice in je eno izmed redkih svetovnih podjetij, ki uspešno uporabljajo celice s tremi električnimi priključki in celice s kontakti na hrbtni strani. S svojo VISTA kolekcijo steklo-steklo fotonapetostnih modulov, ki so bili prvič uporabljeni v fasadi novih poslovnih prostorov v Latkovi vasi, pa si je podjetje še dodatno utrdilo položaj na najzahtevnejših mednarodnih trgih.

EG: Letos ste bili generalni sponzor Blejskega strateškega foruma. Lahko vašo podporo v prihodnje pričakujemo tudi pri inovativnih okoljevarstvenih projektih neprofitnega sektorja? S kom že sodelujete? 

Za vlogo generalnega sponzorja Strateškega foruma Bled smo se letos odločili, ker smo prepoznali odlično strateško priložnost za promocijo izdelkov in podjetja. Seveda sodelujemo tudi pri neprofitnih projektih različne narave. S pomočjo Rotary kluba Barbara Celjska smo v Kambodžo donirali fotonapetostne module, ki bodo služili za osnovne elektroenergetske potrebe delovanja šole, sodelujemo z učenci in dijaki pri vsebinskem izvajanju njihovih projektnih tednov in pogostokrat gostimo skupine študentov, ki izkažejo interes po ogledu naše proizvodnje.

EG: Na forumu ste predstavili inovativno fotovoltaično polnilnico za električni avto. Kako le-ta deluje ter katere so še druge panoge, ki predstavljajo priložnost za fotovoltaično tehnologijo?

Sistem polnilnice je sestavljen iz fotonapetostnih modulov, baterij, polnilnika baterij in otočnega razsmernika. Sistem mora biti dimenzioniran tako, da imajo baterije polnilnice zadostne kapacitete, da napolnijo baterijo avtomobila, in se pri tem ne izpraznijo pod dopustno mejo. Nominalna moč fotonapetostnih modulov polnilnice mora biti dimenzionirana v skladu s pričakovanim povprečnim sončnim obsevanjem in predvidenim povprečnim praznjenjem baterij zaradi polnjenja avtomobila: da se baterije polnilnice spet napolnijo, mora biti povprečni dotok energije v baterije večji od povprečnega odtoka energije za polnjenje avtomobila.

Tudi na mnogih drugih področjih je še mnogo priložnosti za uvedbo fotovoltaične tehnologije. V družbi BISOL veliko časa posvečamo raziskavam in razvoju, imamo registrirano tudi svojo raziskovalno skupino, ki pozornost usmerja v najnovejša dognanja na področju fotovoltaike.

EG: V podjetju, katerega soustanovitelj ste, opravljate menedžersko in raziskovalno funkcijo. V kateri vlogi bolj uživate pri delu?

V obeh. Težko bi rekel, da v kateri bolj. Odvisno od dneva in kakšne volje sem (smeh).
Obe vlogi je potrebno jemati skrajno resno in se dela lotiti maksimalno profesionalno. Morda je menedžerska funkcija nekoliko bolj stresna in je tempo izredno hiter. So pa zato raziskovalne aktivnosti polne tehnoloških izzivov, ki se jih s sodelavci z velikim veseljem lotimo.