Intervju z dr. Meto Povž

EG: Med najbolj znanimi ogroženimi ribjimi vrstami pri nas je nedvomno soška postrv, ki je zaradi genskega mešanja s potočno postrvjo skoraj izginila. Ali projekt repopulacije avtohtone soške postrvi lahko označimo za uspešen?

Po mojem mnenju je to eden najuspešnejših strokovno vodenih programov repopulacije neke ribje vrste v Sloveniji, v Evropi in morda celo  na svetu. Uspešnost je v prvi vrsti »posledica« v največji možni meri ohranjenega življenjskega prostora soške postrvi v zgornjem Posočju v Sloveniji in prizadevanja ribičev RD Tolmin v sodelovanju s sodelavci - strokovnjaki francoskega inštituta Tour dü Valat. Izjemnega pomena je, da so k projektu pristopili tudi ribiči RD Idrija, zelo žalostno in nemoralno pa je, da je država Slovenija dobesedno ignorirala dogajanje. Kakšno je sodelovanje Slovenije danes pri tem projektu, mi ni znano, domnevam pa da nič kaj boljše kot v preteklosti.

EG: Koliko je še ogroženih ribjih vrst v slovenskih rekah in ali bomo glede na trenutno stanje sploh lahko ohranili različnost sladkovodnih ribjih vrst?

Vse domorodne vrste rib v naših vodah lahko smatramo za ogrožene. Če ne kot vrste pa kot genski fond, ki se je tukaj razvijal.

Po mojem mnenju so ogrožene vse tako imenovane rečne vrste rib (za svoj obstoj potrebujejo pogoje, ki so v rekah, kot npr. raznoliki pretoki, sezonska nihanja, izmenjava plitvin, globin, različni fizikalni in kemijski  pogoji itd.), ker se vse naše reke zaradi brezkompromisne energetske izrabe spreminjajo v verige zajezitev, za rečne ribe neuporaben življenjski prostor. Postajajo pa optimalen prostor za življenje takih vrst, ki lahko živijo v stoječih in počasi tekočih voda in pa za tujerodne ribe, ki jih je pri nas prav zaradi spremenjenih pogojev iz leta v leto več tako po številu vrst kot po velikosti populacij. 

Če povzamem –  v naših vodah v sedanjem tempu izgradnje elektrarn ni nobene možnosti ohraniti vsaj tako različnolikost ribjih vrst kot je sedaj.

EG: Hidroelektrarne močno posegajo v vodni in obvodni prostor. Kako to vpliva na selitvene poti rib v drstišča in katere domače ribje vrste so zaradi rečnih objektov najbolj prizadete?

Kako vpliva pregrada – preprečuje selitev rib na drstišča in nazaj na pasišča. Posledično pa preprečuje izmenjavo genskega materiala. Hidroelektrarne so grobnice za naše rečne ribe.

EG:  Kakšne so razmere pri gradnji novih rečnih objektov in načrtovanju prehodov za vodne živali na naših vodotokih? So investitorji pripravljeni na doseganje konsenza s stroko?

Papir veliko prenese – na papirju je vedno ogromno  napisanega o načinih poseganja v naravo, o izvedbah,  o ohranjanju biodiverzitete, o  pogojih, ki jih je treba upoštevati ob posegih. Ko pa je človek na terenu vidi vse kaj drugega kot je napisano. Nimam besed nad investitorji in izvajalci posegov v vodotoke. Pa saj ne more biti drugače – denar je tisti, ki dirigira tudi varstvo vodnih organizmov in s tem tudi rib. Naravovarstvo stane, prodajati se ga pa ne da.

EG: Načrtovanje upravljanja z vodo naj bi potekalo vzporedno s prostorskim načrtovanjem in pred izdelavo gospodarskih razvojnih planov. Kakšna je realnost upravljanja z vodami v Sloveniji?

Nikakršna - če v 20 letih po osamosvojitvi nismo uspeli urediti prostorskih planov in smo stihijsko posegali kamorkoli in kjerkoli so se pokazale možnosti financiranja kakršnega koli posega v vodo, potem jih tudi sedaj ne bomo. Prej bomo vse uničili. Če se na tako majhnem prostoru kot ga pokriva Slovenija, ne morejo naši prostorski načrtovalci zmeniti, kje so bo nekaj gradilo in posegalo v prostor in kje so bo naravo ohranjalo, potem našim vodam in z njimi ribam ni bodočnosti v ohranjanju biodiverzitete.  Sem pesimist glede tega in sem vesela, da sem tako stara, da tega ne bom dočakala.

EG: Posamezniki in podjetja izvajajo različne gospodarske in športne aktivnosti vezane na vodo in obvodni svet. Kako vidite pravice za rabo in upravljanje objektov, naprav, strug rek in brežin jezer za športne in plovne aktivnosti iz stališča stroke?

V prvi vrsti bi se morali posamezniki in podjetja, ki  izvajajo različne gospodarske in športne aktivnosti vezane na vodo in obvodni svet,  izobraziti o vodi kot  o  življenjskem prostoru, katerega kvalitete se ne sme spreminjati. Dejstvo je, da imajo vodni organizmi in z njimi ribe iste pravice do življenja na tem planetu kot mi in da jih mi, ki vstopamo v njihov svet, motimo. Torej, ne bi jim smeli delati tistega, kar nas moti na kopnem. Vsaka rekreativna dejavnost na vodi bi morala upoštevati življenjske potrebe in navade vodnih organizmov. In če že morajo potekati razne aktivnosti, naj potekajo pod določenimi pogoji, ki jih narekuje življenje v rekah in jezerih.
Glede rekreacije na vodi je pri nas vse podvrženo trženju, sicer je pa tako tudi s kopnimi življenjskimi prostori, z gozdovi, travniki, morjem.