mag. Martin Šolar, direktor Triglavskega narodnega parka

EG: Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji in obsega kar štiri odstotke površine države. Edinstvena je tudi njegova biodiverziteta. Katere živalske in rastlinske vrste so zaradi klimatskih sprememb in neposrednega človekovega vpliva najbolj ogrožene?

Morda se sliši čudno, vendar sledenje stanja živalskega in rastlinskega sveta ne kaže, da bi bile nekatere vrste zaradi vplivov klimatskih sprememb ali neposrednega vpliva človeka posebej ogrožene. Po eni strani gre za enostavno dejstvo, da se resne raziskave o vplivih klimatskih sprememb na vrste niti ne izvajajo. Po drugi strani pa varstveni režim zagotavlja dokaj ohranjeno stanje narave. Ogroženost ter škode in motnje so seveda prisotne, vendar zaenkrat še ne vplivajo na izginjanje vrst, spreminjajo pa ugodno stanje v habitatnih tipih, ki se slabša.

EG: Kako usklajujete dva na prvi pogled nezdružljiva cilja – privabiti čim več ljudi v naravo ter jo obenem obvarovati človeškega vpliva?

V zavarovanih območjih narave je seveda primarni cilj varovanje narave in ohranjanje njenega ugodnega stanja. Parki so namenjeni tudi obiskovanju oziroma doživljanju, vendar mora biti le-to podrejeno naravovarstvenim ciljem. S pravilnim usmerjanjem obiska, osveščanjem obiskovalcev in izobraževanjem lahko naredimo največ. Pripravljamo različne programe, ki promovirajo naravi prijazno obiskovanje parka, ki ni v nasprotju s cilji varstva.

EG: V zadnjem času se veliko govori o naravi prijaznem gorskem turizmu. Lahko ta koncept razložite na kakšnem slovenskem primeru?

Naravi prijazen turizem, eko turizem, zeleni turizem so podobni pojmi, pod katerimi razumemo turistično dejavnost, ki temelji na trajnostnih načelih. Vključevanje naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo in sodelovanje domačinov si počasi a vztrajno utira pot tudi v Sloveniji. Kar nekaj primerov je, kjer s ponosom lahko rečemo, to je pravi, naravi prijazen gorski turizem. Vzemimo na primer Logarsko dolino ali Trento v Triglavskem narodnem parku. Turistična ponudba temelji na varovanju in ohranjanju dediščine, množične in motorizirane dejavnosti niso zaželene, glavni akterji turizma pa so domačini.

EG: Območje Julijskih Alp predstavlja strateški vir za oskrbo s pitno vodo večjega dela Slovenije. Kaj za ohranjanje vodnih virov naredite v Triglavskem narodnem parku? Kako se soočate s problemom odpadnih sanitarnih vod iz gorskih koč?

Res je – štiri odstotke ozemlja Slovenije, kolikor pokriva Triglavski narodni park, daje kar dvajset odstotkov vodnih potencialov Slovenije. Če zaradi ničesar drugega moramo zaradi varovanja voda, ki so strateški naravni vir in potencial tretjega tisočletja, varovati območje Triglavskega narodnega parka. V visokogorju, kjer se začenjajo vodne poti, moramo biti še posebej pazljivi glede onesnaženja vodnih virov. Planinske koče so dejansko ogrožujoč faktor za vodo. Triglavski narodni park že vrsto let spodbuja in usmerja razvoj sodobnega in učinkovitega odvajanja odpadnih voda. Seveda pa je ključno, da upravljavci planinskih koč to sprejmejo in pristopijo k izgradnji čistilnih naprav oziroma k čim bolj racionalni potrošnji vode.

EG: Kakšne so usmeritve razvoja planinstva, turizma in rekreacije v Triglavskem narodnem parku? Se obetajo kakšne spremembe na področju vodnih in adrenalinskih športov?

Kaj pomeni nov Zakon o Triglavskem narodnem parku za obiskovalce, planince? Za vse tiste prave ljubitelje gora, ki jim je mar za ohranjanje gorskega sveta, nov zakon ne pomeni nič novega. Na srečo to torej velja za veliko večino obiskovalcev, ki se vedejo v naravi primerno in jo znajo na pravi način doživeti. Planinska zveza Slovenije je sodelovala pri pripravi zakona in je po našem vedenju z njim zadovoljna. To nas veseli, saj so planinstvo kot dejavnost in planinci kot največja skupina obiskovalcev eden najpomembnejših deležnikov v prostoru Triglavskega narodnega parka.

Nekaj drugače je pri vodnih in adrenalinskih dejavnostih. Te so z novim zakonom precej omejene ali celo prepovedane. Praviloma so določene izjeme – lokacije, kjer bo posamezna dejavnost dovoljena pod posebnimi pogoji. Le to bo določeno v načrtu upravljanja, ki smo ga v Triglavskem narodnem parku že začeli pripravljati. Seveda pa se bomo pri pripravi tega izjemno pomembnega dokumenta posvetovali z vsemi zainteresiranimi deležniki za posamezne dejavnosti.