Petra Matos, Ekologi brez meja

EG: Po spomladanski čistilni akciji, ko vam je uspelo mobilizirati dobršen del Slovenije, ste že napovedali novo, globalno čistilno akcijo, ki je načrtovana za leto 2012. Nam lahko o tem že sedaj kaj več poveste?

Svetovna akcija se načrtuje za leto 2012. Že pred nekaj meseci se je povezala mednarodna ekipa prostovoljcev, ki jo sestavljajo Slovenci, Estonci, Latvijci in Romuni. Ekipo koordinira Nara Petrovič, ki je bil pri Očistimo Slovenijo v enem dnevu! vodja skupine za ozaveščanje. Pred nekaj dnevi smo se vrnili iz Bruslja, kjer smo akcijo predstavili evropskemu parlamentu in evropski komisiji. Podpora in navdušenje sta velika. Omenim lahko, da akcijo močno podpira tudi evropski komisar za okolje, dr. Potočnik.

V Sloveniji v prihodnjem letu načrtujemo regionalno konferenco Očistimo Balkan v enem dnevu!, na katero bomo povabili predstavnike 11 balkanskih držav. Prostovoljcem, ki bodo organizirali akcijo v svoji državi, bomo predali naše znanje in izkušnje.

V okviru svetovne akcije bomo leta 2012 v Sloveniji izvedli še zadnjo vseslovensko čistilno akcijo.
V prvi vrsti pa si bomo prizadevali, da podobne akcije v prihodnjih letih ne bodo več potrebne. Veliko se pogovarjamo s strokovnjaki na tem področju in se trudimo problematike lotiti tudi na sistemski in preventivni ravni.

EG: V društvu Ekologi brez meja ste še vedno zelo aktivni, sodelujete pri kar nekaj različnih okoljevarstvenih projektih. S čim se trenutno ukvarjate, pripravljate kaj zanimivega za širšo javnost v bližnji prihodnosti?

Vizija društva je še naprej delovati na aktivaciji ljudi, saj menimo, da je pomembno, da ljudje prevzamemo odgovornost za okolje, v katerem živimo. Naše delovanje bo še naprej v prvi vrsti posvečeno področju ravnanja z odpadki, lotevamo pa se tudi okoljevarstvenih projektov na drugih področjih.

Med projekti, na katerih sedaj delujemo, sem že omenila konferenco Očistimo Balkan v enem dnevu!, načrtujemo tudi ažuriranje registra divjih odlagališč. Za vsako občino iščemo občinskega popisovalca, ki ga bomo izobrazili, da bo popis strokovno opravljen. Na ta način bo register natančno odražal stanje na področju divjih odlagališč. Na podlagi popisa bo mogoče odlagališča tudi ovrednotiti in najbolj nevarna pravočasno sanirati ter tako preprečiti onesnaženje podtalnice in druge negativne vplive na okolje. Poleg tega bomo z rednimi popisi kmalu ugotovili, na katera območja je treba usmeriti nadzor in kateri ukrepi so potrebni za preprečevanje nelegalnega odlaganja. Načrtuje se tudi pilotna izvedba videonadzora divjih odlagališč.

Zavzemamo se tudi za sistemske spremembe. Prizadevamo si za uvedbo davka na plastične vrečke, poenotenje sistema ločevanja odpadkov, za bolj strogo sankcioniranje ilegalnega odlaganja, za povezovanje različnih deležnikov na področju odpadkov in podobno.
 
EG: Pred kratkim ste bili v društvu odlikovani tudi z redom za zasluge, ki ga podeljuje predsednik republike Slovenije, dr. Türk. Kdaj ste občutili večjo srečo za odlično opravljen projekt, po končani akciji ali na sami podelitvi? Kako ste svoje dosežke proslavili v društvu?

Dan čistilne akcije je bil gotovo eden bolj srečnih dni v mojem življenju. Toliko sebe smo vložili v akcijo, toliko napora….bili smo izčrpani in presrečni, da nam je uspelo in da si končno lahko malo odpočijemo. Seveda smo bili veseli tudi odlikovanja...toliko bolj, ker je bilo to odlikovanje 270.000 ljudem, ki smo na ta dan naredili toliko dobrega za našo državo. To je bila zahvala vsem, ki smo prispevali k uspehu projekta in spodbuda za naprej.

Dosežke je seveda treba proslaviti. Mi smo jih na skupnem pikniku z občinskimi organizatorji, poleg tega pa smo priredili zaključno prireditev za vse naše partnerje. Privilegij se je bilo družiti s toliko čudovitimi ljudmi.

EG: Se je društvo Ekologi brez meja že profesionaliziralo? Kakšen je vaš delovni dan? Je to vaša sanjska služba?

Veliko srečo imamo, da nam je uspelo ohraniti skoraj celo najožjo ekipo, ki je pri organizaciji akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! opravila najtežje delo. Ostali smo ekipa entuziastov in verjamem, da bomo skupaj naredili za Slovenijo še veliko dobrega.

Prek razpisa Zavoda za zaposlovanje smo zaenkrat lahko v našem društvu zaposlili 4 ljudi. Glede na to, da smo v vseh mesecih prostovoljnega dela popolnoma izčrpali svoje prihranke, je bilo to nujno, saj človek na žalost ne more biti večni prostovoljec. Seveda se želimo profesionalizirati in zaposliti še kakšnega strokovnjaka. Vendar pa bo to mogoče šele, ko dobimo še kakšen razpis. Dobrih idej imamo ogromno, smo res odličen tim in verjamem, da se bomo kmalu še bolj okrepili.

Zame je to delo vsekakor sanjsko…vsak dan se zahvaljujem, da imam priložnost delati stvari, ki jih rada delam, stvari, s katerimi prispevam nekaj tudi v dobro naše družbe…to je resnično velik privilegij.

EG: Sooblikujete in spremljate področje ločevanja odpadkov, se nam obetajo kakšne sistemske spremembe, izboljšave? Kako imate ločevanje odpadkov urejeno v vašem gospodinjstvu?

Ja, na področju ločevanja odpadkov se obetajo sistemske spremembe. Vsekakor mora Slovenija narediti več na tem, da se bo ljudem splačalo ločevati odpadke in seveda kaznovati tiste, ki tega ne bodo upoštevali. Verjetno bo v kratkem uveden »door to door« sistem, kar pomeni, da bodo družbe za ravnanje z odpadnimi surovinami embalažo pobirale pri vsakem posamezniku na njegovem domu. Plačevali naj bi le odpadke, ki jih nismo zbrali ločeno in to glede na volumen, kar pomeni, da se bo ločevanje končno izplačalo. Seveda bo potreben tudi poostren nadzor in kaznovanje tistih, ki ne ločujejo pravilno. Ta sistem se je izkazal za uspešnega v mnogih evropskih državah in verjamem, da bo podobno tudi v Sloveniji.

V mojem gospodinjstvu zelo striktno ločujemo odpadke. Ko to postane navada, človek niti razmišlja ne več, kam sodi kakšen odpadek. Biološke odpadke delno kompostiramo, delno pa odvržemo v rjavo posodo za organske odpadke. Ker je bil do pred kratkim ekološki otok precej daleč od naše hiše, sem odpadke zbirala v velike vreče in jih vsake toliko odpeljala na ekološki otok. Ravno danes pa sem se razveselila novega ekološkega otoka v moji bližini kar mi bo še olajšalo ločevanje. Glede na to, da so količine odpadkov od leta 2002 do 2008 narastle za 55 %, je ločevanje najmanj, kar lahko naredimo, še bolj pomembno pa je preprečevanje nastajanja odpadkov. V trgovino hodim z vrečko za večkratno uporabo in kar je najbolj pomembno pred nakupom vedno zelo dobro premislim, če resnično potrebujem določeno stvar. Kupovanje rabljenih stvari preprečuje nastajanje odpadkov, poleg tega pa na ta način lahko tudi veliko prihranimo. Prav vsak dan lahko ogromno naredimo da bi bilo naše življenje okolju bolj prijazno.
 
EG: Za konec še - lahko z nami delite vaš življenjski moto, ki vas dnevno spodbuja k družbeno odgovornemu udejstvovanju?   

Resnično me skrbi, kako bo z našim planetom, če bomo nadaljevali z današnjim načinom življenja. Včasih me vse skupaj navdaja z obupom, vendar pa sem se odločila, da se ne bom vdajala nemoči, ampak bom delala kar je v moji moči, da bi bil svet boljši. Vem, da lahko spremenim le sebe in se trudim biti sprememba, ki jo želim videti v svetu…Če bodo tudi drugi zaznali, da se borim za dobro, se mi bodo morda priključili. Pomembno je, da prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in se prenehamo vdajati nemoči in prelaganju odgovornosti na druge. Vsak od nas lahko ogromno prispeva in akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je dober dokaz za to.