Tilen Genov, predsednik društva Morigenos

EG: Beseda Morigenos v starem keltskem jeziku pomeni rojen v morju. Odkod vaša ljubezen do morja in delfinov?   

Delno je to prav gotovo povezano z dejstvom, da imam sorodnike na otoku Lošinju na Hrvaškem, kjer sem preživljal mnoga poletja. Prav na Lošinju sem se srečal z raziskovanjem in varstvom delfinov. Veliko zaslugo za to ima italijanski inštitut Tethys, ki je takrat tam deloval in kjer sem začel svojo raziskovalno pot.

EG: Koliko delfinov vrste velika pliskavka plava v slovenskem morju? Poteka raziskovanje na morskih valovih skozi vse leto?

Trenutno na tem območju poznamo nekaj čez 110 delfinov. Naše vode redno uporablja okoli 50-70 delfinov, ostali se pojavljajo redkeje.
Raziskovanje poteka najbolj intenzivno od julija do oktobra, ko smo na terenu skoraj neprestano. Kljub temu veliko terenskega dela opravljamo skozi vse leto, odvisno od vremenskih razmer in različnih obveznosti.

EG: Letos v društvu Morigenos praznujete že 10. obletnico. Pripravljate kakšno posebno, jubilejno akcijo?

Ja, aktivnosti je kar nekaj. Težko bi rekel, da je prav ena akcija posebej jubilejna, saj v letošnjem letu izvajamo različne aktivnosti, tako »stare« kot nove. Tudi v že ustaljene aktivnosti pa nameravamo vpeljati določene novosti, ki ustrezajo tej posebni priložnosti.
V maju pripravljamo poseben dan za vse podporne člane in posvojitelje delfinov, 30. julija v Piranu organiziramo Dan delfinov, ki je sedaj postal že tradicionalen, potekajo pa tudi razne druge aktivnosti.

EG: Organizirate tudi poletne raziskovalne tabore za vse ljubitelje delfinov, morskih želv in ptic. Kakšne aktivnosti pripravljate za udeležence tabora? Kako poteka raziskovalno-počitniški dan?

Tabori trajajo 10 dni in so naravnani predvsem raziskovalno ter izobraževalno. V času poletnih raziskovalnih taborov spremljamo prisotnost delfinov na raziskovalnem območju in zbiramo podatke o njihovem gibanju, vedenju, interakcijah z ribištvom in foto-identifikaciji. Vsakodnevna opazovanja potekajo na plovilih in s kopenskih opazovalnih točk. Poleg preučevanja delfinov zbiramo še podatke o morskih želvah, glavatih karetah (Caretta caretta).
Vsak dan lahko poteka nekoliko drugače, veliko pa je odvisno od vremena. Če je morje mirno in ni dežja, se zjutraj odpravimo na teren iskat delfine. To počnemo na dva načina: z obalne opazovalne točke in z uporabo plovila. V času taborov zato terensko delo poteka v dveh ekipah, ki se izmenjujeta. Ena ekipa izvaja opazovanja s plovila, druga pa z obalne opazovalne točke. Tako udeleženci tabora izkusijo različne načine proučevanja delfinov v divjini. V primeru vetrovnega vremena se  posvetimo delu in analizi podatkov ali pa se odpravimo na obalo, kjer lahko uživamo ob kopanju, igranju odbojke, druženju in raziskovanju obalnega pasu. V času tabora pripravimo tudi več strokovnih predavanj in video projekcij o biologiji in ekologiji kitov in delfinov, raziskovalnih postopkih, metodah in varstvu okolja.

EG: Vsem kavč aktivistom pa omogočate tudi posvojitev delfina. Kako konkretno to poteka?

S posvojitvijo delfina lahko zainteresirani "iz prve roke" izvedo marsikaj zanimivega o življenju delfinov pri nas, hkrati pa s tem pripomorejo k zaščiti teh delfinov in njihovega okolja. Posvojitev delfina ne pomeni, da je delfin vaša last in da ga odvlečete domov v banjo ali da morate zanj skrbeti kot za domačega ljubljenčka. Posvojitev je le simbolična in pomeni, da na nek način prek nas spremljate življenje tega delfina, hkrati pa nam pomagate pri boju za obstanek teh delfinov pa tudi drugih morskih bitij. Delfin, ki ga posvojite, je divja žival, ki prosto plava v morju.

Posvojitelj prejme certifikat o posvojitvi izbranega delfina, dokument z njegovo fotografijo in podatki, majico društva Morigenos, razglednico in letni bilten MorigeNews po pošti. Posvojitev delfina stane 27 € in traja eno leto. Po želji lahko posvojitelj po tem znova posvoji istega ali drugega delfina.